"Parfem". Avtorot Patrik Ziskind uspeva da sozdade edna raznovidna mre`a na likovi koi po hronolo{ki red vo romanot

informacii i detaqi za maliot Grenuj koj e na pat kon svojot genijalno, odvraten razvoj. ,, Od toj udar za nea ne`nosta be{e ne{to sosema tu|o, isto kolku i grubosta, radosta ili o~ajot.”[2] Tokmu ovoj del od `ivotot na Gajar, ni go predotkriva istoto ~uvstvo kaj maliot Grenuj koe vsu{nost bilo formirano so namera za pre`ivuvawe.  U{te na po~etokot na svoeto monstrouzno i ~udovi{no razvivawe,  Grenuj se bori so etiketata ‘’ bezmirisen ‘’ {to ni otkriva deka samiot toj e neosuden, no ponatamu so pomo{ na svoeto krle{ko pre`ivuvawe vo nemilosrdnoto op{testvo uspeva da iz’rti i da preprasne vo najgolemiot osuduva~ preku setiloto za miris. ,,Be{e ~udovi{te u{te od samiot po~etok. Se opredeli za `ivotot samo za inaet i samo od zloba”. Preku Grenuj vsu{nost Ziskind ja temeli i provlekuva slikata za samoto op{testvo vo toa vreme. Edinstveniot lik koj e  mo`ebi svetla to~ka vo `ivotot na Grenuj i uspe{no se izdvojuva od ostanatite nositeli na toa op{testvo e Otecot Perie. Toj go vdomuva Grenuj u{te kako novoroden~e bezrazlika na negovata bezmirisnost koja uspeva da ja tolerira na po~etokot, no potoa i samiot go otturnuva  od sebe. Ponatamu vo romanot se sretnuvame so Ko`arot koj se klasificira kako eden od sporednite likovi vo deloto. Samiot toj e neprimetno obele`an kako eden od pretstavnicite na svoeto valkano vreme, iskoristuvaj}i mlada rabotna sila, naj~esto bezpomo{ni sira~iwa li{eni od svoeto pravo na glas, me|u koi se vbrojuva i Grenuj. Tokmu vo ovoj del od romanot lesno mo`e da se zabele`i vistinskata mra~nost, bezdu{nost koja e prisutna vo toa ne pomalku odvratno i valkano op{testvo. Koga sme kaj otkrivawe na osobenostite na toa op{testvo preku odredeni likovi od deloto, se nadovrzuvame na periodot koga posebniot i na nekoj na~in genijalen Grenuj zapo~nuva so svojot prestoj i rabota kaj Baldini. Toj e pretstaven kako vrven proizveduva~ na parfemi za svoeto vreme, no poradi nedostig na imaginacija a i izdr`livost se nao|a na rabot na propa|awe i siroma{tija. Darbata koja ja poseduva ~udovi{niot Grenuj, a Baldini e dovolno mudar za svoite godini da ja uvidi, e dovolna pri~ina za predviduvawe na uspeh vo rabotata so parfemite. No tuka zavisnosta e obostrana. Mladiot Grenuj i negovoto setilo za miris nemaat nikakva povrzanost so tehnologijata i na~inot na koj se dobivaat tie mirizlivi napivki. Vo tekot na prestojuvaweto kaj Baldini , mladiot genijalec opsesivno i krle{ki vpiva znaewa za svetot na parfemite, nivnoto dobivawe i site sostojki potrebni za da go sozdade parfemot na sovr{enstvoto.Od druga strana Baldini te`nee povtorno da go zavzeme prvoto mesto vo Francija kako proizveduva~ na parfemi i bezprestano go koristi talentot na Grenuj, a na kraj i samiot umira od zavist. Ziskind ja navestuva al~nosta kako glavna osobina na sporednite likovi  vo ovoj del od romanot voedno povtorno sudej}i go surovoto op{testvo. Ne{to {to se izdvojuva vo celinata na op{testvoto e mirisot na odbranite devojki vo ,,Parfem”, so karakteristki na crvena kosa i nevinost protkaena niz nivnite lica i tela. Mirisot e pretstaven kako simbol za ~istota, nedoprena ubavina, ne{to {to  sepak go privlekuva ovoj genijalen i istovremeno naludni~av um. Crvenokosata Laura koja se pojavuva pome|u sredinata i krajot na ova avantura, e poslednata sostojka vo parfemot potrebna za dostignuvawe na odvratni i nezamislivo ~udovi{ni planovi. Vo odredeni delovi od romanot, lesno mo`eme da ja sogledame prisutnosta i podelbata na stale`i vo francuskoto op{testvo. Bogatite odnosno aristokratijata uporno gi u`ivaat site blagodeti i dobra koa im se nalo`eni vo `ivotot. Od druga strana e dobro poznato deka siroma{tijata preovladuva i viree niz sekoja ulica, soka~e, reka, kako ~uma provlekuvaj}i se vo sekoj agol. ,, Potoa naredi da go dovedat noviot Grenuj, oble~en vo ubava sina kadifena obleka i svilena ko{ula, na{minkan, napudren i friziran; i ve}e na~inot na koj toj ode{e, ispraveno, so meki ~ekori, elegantno ni{a{e so kolkovite.”[3] Od ovoj izvadok od romanot, ja sogleduvame preobrazbata na edno ~udovi{no, krle{ko su{testvo nare~eno Grenuj. So pomo{ na nau~nicite vo toa vreme koi bile neskromno `elni za slava, mo} i nekakvo dostignuvawe, uspeva da stane naizgled del od celinata nare~ena op{testvo. ,,Vo Monepelje ostana u{te nekolku nedeli. Stana dosta slaven, go kanea vo salonite i go raspra{uvaa za negoviot `ivot vo pe{terata i za toa kako markizot go izlekuval.”[4]  Vo ovie izvadoci e vidlivo prisutna podelbata na lu|eto i nivnoto klasificirawe po stale`i. Ovaa podelba ja doka`uvame preku samiot Grenuj, so nametnuvawe na novo ruvo, nova obleka, naedna{ od nevidliv stanuva vidliv za svetot i po~ituvan. Koga sme kaj analizirawe na pogolemiot del od op{testvoto vo toa vreme mo`eme da dojdeme do zaklu~ok deka pogolem del od niv se karakteriziraat so osobinata ‘’ slo`nost ‘’ ili  pani~ari vo eden glas. Najvidlivi se ovie osobini na denot koga zapo~nuva sudeweto na Grenuj, koe ima sosema neo~ekuvan kraj koj na eden na~in i tie go zaslu`uvaat za cena na nivnata primitivnost. ,, Magistarot bez prigovor se soglasi ,, slu~ajot G.” da go smeta za re{en, aktite da se zatvorat i da se arhiviraat bez da bidat registrirani i da se pokrene nova postapka protiv dosega nepoznat ubiec na dvaeset i pet devici  vo oblasta na Gras”[5]. Vo izvadokot se provlekuva u{te edna osobina povrzana so {irewe na la`ni informacii za da se smiri sostojbata i panikata pokrenata od strana na lu|eto i semejstvata gladni za pronao|awe na vistinskata li~nost odgovorna za ubistvoto na ovie nevini devojki. Odlukata za pokrenuvawe na nova postapka protiv dosega nepoznat ubiec i nejzinoto prifa}awe e dokaz na lesnoto podpa|awe pod vlijanie i svesno ili nesvesno zami`uvawe pred samata vistina. Avtorot Patrik Ziskind uspeva da sozdade edna raznovidna mre`a na likovi koi po hronolo{ki red vo romanot, so nivnoto postoewe doprinesuvaat vo gradeweto na edna slika za op{testvoto. Dali pogolemata zasluga e na glavniot lik Grenuj, ili pak negovoto funkcionirawe e bezcelno koga ne bi postoele ovie sporedni likovi. Na eden na~in tie pretstavuvaat olicetvorenie na site mra~ni osobini kako amoralnost, bezbo`nost, bezredie, primitivnost itn. koi gi poseduvalo toa francusko op{testvo. Bibliografija 1.Patrik Ziskind ,,Parfem “, Templum, Skopje 2005 000897-005 [1]  Патрик Зискинд ,,Парфем” Темплум, Скопје стр. бр. 6 [2] Патрик Зискинд ,,Парфем” Темплум, Скопје стр. бр. 24 [3] Патрик Зискинд ,,Парфем” Темплум, Скопје 2005, стр. бр. 188 [4] Патрик Зискинд ,,Парфем” Темплум, Скопје 2005, стр. бр. 190 [5] Патрик Зискинд ,,Парфем” Темплум, Скопје2005, стр. бр. 291