SIST EN ISO 14001. Skupina standardov ISO 14000 je rezultat veletnega dela v odgovor na vse bolj onesnaeno okolje, tako naravno kot urbano.

3. KAJ JE ISO 14001?

ISO 14001 je mednarodni standard za sisteme ravnanja z okoljem, ki zajema obvladovanje okoljskih vidikov storitvene ali proizvodne dejavnosti. Je eno od najpomembnejših orodij, ki ga uporabljajo organizacije po celem svetu, da bi odgovorile na izzive, ki jih njihove dejavnosti predstavljajo za okolje. Cilj standarda je ohranjanje okolja in primernih življenjskih pogojev za nadaljnje generacije. Obsega izpolnjevanje zakonskih zahtev, učinkovito izkoriščanje virov ter preprečevanje onesnaževanja okolja.

4. NAMEN STANDARDA ISO 14001

Namen standarda ISO 14001 je, da organizacijam (podjetjem) priskrbi elemente učinkovitega sistema varovanja okolja, ki jih je mogoče združiti z drugimi zahtevami vodenja tako, da organizacijam pomaga doseči tako okoljevarstvene, kot tudi ekonomske cilje. Standard vsebuje vse tiste zahteve, ki jih je mogoče presojati objektivno, v primeru ko gre za pridobitev certifikacije/registracije in/ali za lastno izjavo o izpolnjevanju zahtev standarda. Ne postavlja posebnih kriterijev za izvedbo varovanja okolja, temveč le zahteva, da organizacija pripravi politiko do okolja in cilje, pri čemer mora upoštevati obstoječo zakonodajo in okoljske vidike dejavnosti, proizvodov in/ali storitev organizacije, ki jih obvladuje in na katere lahko vpliva. S pridobitvijo certifikata ISO 14001 organizacija dokazuje izpolnjevanje zahtev standarda navzven. Sistem varovanja okolja je namenjen obvladovanju tako imenovanih nenamernih produktov dejavnosti, proizvodov ali storitev organizacije (podjetja) in zadovoljevanju zahtev širokega spektra zainteresiranih strank. Sistem omogoča organizaciji, da vzpostavi in oceni postopke, s katerimi določi politiko do okolja in dolgoročne cilje, dosega njihovo izpolnjevanje ter to dokaže tudi drugim. Politika vključuje zavezanost k stalnemu izboljševanju in preprečevanju onesnaževanja. Odraža pomembne okoljevarstvene vidike dejavnosti, proizvodov ali storitev organizacije in je javno dostopna.

Ta mednarodni standard lahko uporabi vsaka organizacija, ki želi:

• Vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in izboljševati sistem ravnanja z okoljem
• Dokazati sama sebi, da izpolnjuje okoljsko politiko za katero se je opredelila
• Prikazati izpolnjevanje zahtev tega mednarodnega standarda, tako da:

• Sprejme lastno odločitev in izda lastno izjavo ali
• Pri strankah (odjemalcih), ki se zanimajo za organizacijo pridobi potrditev da izpolnjuje zahteve ali
• Pri zunanji stranki pridobi potrditev da izpolnjuje lastno izjavo ali
• Pri zunanji stranki pridobi certifikacijo/registracijo za svoj sistem ravnanja z okoljem

5. OSNOVNA NAČELA

Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 temelji na petih osnovnih načelih:

1. Zavezanost in politika

To načelo pravi, da naj organizacija postavi politiko do okolja, ki ji bo ustrezala. Poleg tega naj bi si zagotovila tudi zavezanost oziroma pripadnost vodstva in vseh zaposlenih. Opredelitev okvira na katerega se nanašajo naloge in opredelitev okoljskih ciljev. Z drugimi besedami opredelitev pojma poslanstvo v primerjavi z okoljem predstavlja formulo obveznosti, da najvišje vodstvo organizacije prevzame nalogo za nenehno izboljševanje primernosti in širjenje sistema za upravljanje z okoljem

2. Načrtovanje

V tem načelu naj bi si organizacija določila cilje in izdelala program oziroma programe, s katerimi bi izpolnila okoljske cilje.

3. Izvajanje

To načelo pravi, da je za učinkovito izvajanje potrebno razviti ustrezne sposobnosti in podporne mehanizme, ki so potrebni za doseganje ciljev.

4. Spremljanje, merjenje in ocenjevanje

Četrto načelo pravi, da mora organizacija redno spremljati, meriti in ocenjevati učinek sistema ravnanja z okoljem.

5. Pregled in izboljševanje

V tem načelu naj bi organizacija redno pregledovala in izboljševala vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem.

6. METODOLOGIJA: FAZE DEMINGOVEGA KROGA

Standard ISO 14001 zahteva delovanje na podlagi PDCA metodologije: planiraj-izvajaj-preveri-ukrepaj (plan-do-check-act). Metodologijo imenujemo tudi Demingov krog.

6.1. PLANIRANJE

Faza planiranja vključuje:

• Postavitev politike do okolja
• Postavitev okoljskih ciljev in pripravo programov za doseganje le teh

Pred izvajanjem oz. uvajanjem standarda ISO 14001, je priporočljivo, da se izvede pregled ali analiza procesov  in proizvodov. To pomaga pri iskanju elementov sedanjega delovanja in možnih elementov delovanja v prihodnosti, ki lahko vplivajo na okolje, t.i. okoljski vplivi. Okoljski vplivi se lahko vključujejo neposredno, med samo, in posredno, kot . Pregled pomaga organizaciji pri določanju merljivih okoljskih ciljev, razvoju postopkov, razvoju nadzora in upravljanja ter postopkov vključevanja ustreznih zakonskih zahtev, ki se nato vključijo v politiko delovanja organizacije (standardi Australija/Nova Zelandija 2004). Pri tem je potrebno določiti kako dejavnosti, procesi ter izdelki lahko vplivajo na okolje in določiti merila za postavljanje kriterijev pri oceni učinka kritičnih točk teh vplivov. Vrste vplivov na okolje se razlikujejo glede na vrsto industrije:

• Kemična in petrokemična : emisije, odvajanje , , tveganja za nastanek nesreč;
•  industrija: emisije, odplake, proizvodnja , ki vsebujejo PVC, motorji z majhnim vplivom na okolje, ponovna uporaba olja;
• Jederski objekti:,vode za hlajenje reaktorja;
• Elektronika in telekomunikacija: emisije, odpadne , baterije;
• Živilska industrija: organski , odvajanje odpadnih vod, odpadne snovi iz proizvodnje;
• Tekstilna industrija: emisije, odvajanje odpadnih vod, odpadnih topil za predelavo . Potrebno je ugotoviti in opredeliti kriterije za izvajanje pravnih predpisov in drugih predpisov, ter določiti, izvajati in vzdrževati cilje in okoljske programe v skladu z določbami iz okoljske .

6.2. IZVEDBA

Faza izvedbe vključuje:

• Dodelitev funkcij, odgovornosti in pristojnosti
• Oskrbo s primernimi in zadostnimi sredstvi
• Ureditev notranjih in zunanjih komunikacij
• Usposabljanje zaposelnih,...

V tej fazi organizacija ugotavlja katera sredstva so zahtevana in deluje brez tistih članov organizacije, ki so odgovorni za izvajanje okoljskih standardov in nadzor. To vključuje dokumentiranje vseh postopkov in procesov, vključno z operativnimi ter dokumentacijo, nadzor, oblikovanje postopkov v sili ter odzive in izobraževanje zaposlenih, da se zagotovi kompetentno izvajanje vseh potrebnih postopkov in, na koncu, evidentiranje rezultatov (Standardi Australija/Nova Zelandija 2004). Komunikacija in sodelovanje na vseh ravneh organizacije, predvsem najvišjega vodstva, je pomemben del izvedbene faze. Učinkovitost okoljskega standarda pa je odvisna od aktivne udeležbe vseh zaposlenih (Poročilo Zveznega sveta 1999).

6.3. PREVERJANJE

Faza preverjanja vključuje:

• Merjenje in spremljanje
• Ocenitev stanja glede na izpolnjevanje zahtev
• Vodenje zapisov

V tej fazi se izvaja spremljanje in merjenje, izvajanje in vzdrževanje postopkov za stalno spremljanje operacij, ki imajo lahko pomemben vpliv na okolje. Podobno je potrebno nastaviti sistem za oceno skladnosti, s katero lahko organizacija občasno preverja in zapisuje v kakšnih mejah se zakonske zahteve in morebitni drugi predpisi spoštujejo. Upravljanje neskladnosti, preventivni in korektivni ukrepi, so način s katerim organizacija nastavi svoj sistem za reševanje možnosti neizpolnjenih zahtev za preprečevanje vzrokov in zmanjšanje negativnih učinkov, definicij in kontrolnih protiukrepov.

6.4. UKREPANJE

Faza ukrepanja vključuje:

• Planiranje in uvajanje izboljšav
• Popravne in preventivne ukrepe
• Vodstvene preglede,...

Pri preverjanju in spremljanju se izvaja ter se sprejme ukrepe za izboljšanje učinkovitosti okoljskega standarda, ki temelji na rezultatih. Po fazi preverjanja mora biti načrtovano upravljanje, opravljen pregled za zagotovitev ciljev okoljskega standarda, v kolikšni meri so cilji doseženi, da se poročila ustrezno popravlja in se oceni spreminjajoče razmere, kot so pravne zahteve in priporočila za nadaljnje izboljšanje sistema (standard Australija/Nova Zelandija 2004).

7. CERTIFICIRANJE

Ko organizacija v celoti razvije sistem ravnanja z okoljem, skladen s standardom ISO 14001, se lahko odloči in zaprosi za certificiranje. Certificiranje vključuje oceno sistema ravnanja z okoljem organizacije, vključno s celovito presojo na kraju samem. Če organizacija izpolnjuje pogoje v skladu s standardom ISO 14001, se izda certifikat, ki je veljavno za obdobje treh let. V nekaterih državah lahko certifikat podeli le akreditirani certifikacijski organ: SIQ  v Sloveniji, ANSI-ASQ Nacionalni akreditacijski svet v ZDA, Združeno kraljestvo akreditacijske službe v Veliki Britaniji ali nacionalni akreditacijski svet na Irskem.

Če želite preveriti ali je organizacija pripravljena za certificiranje ISO 14001, lahko uporabite ISO 14001 samoocenitveni kontrolni list, ki opisuje zahtevane postopke in elemente.

Število organizacij, ki so pridobile certifikat za vzpostavljen in vzdrževan sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, strmo narašča. Konec leta 2005 je bilo v 138 državah sveta izdanih več kot 111 tisoč certifikatov za sisteme ravnanja z okoljem in konec 2010 že več kot 250 tisoč certifikatov.

8. ZGODOVINA UVAJANJA STANDARDA ISO 14001 V SLOVENIJI

Prvo slovensko podjetje, ki je doseglo standard ISO 14001, je podjetje TUBA EMBALAŽA d.o.o.. Standard je certificiralo na začetku leta 1997, kar je manj kot eno leto po dejanski izdaji standarda (Strašek 1998, 6).

Standard ISO 14001 je bil izdan tudi kot slovenski nacionalni standard SIST (SIST EN ISO 14001:1997) že leta 1997. To dejstvo dokazuje, da tudi v Sloveniji spremljamo evropske in svetovne trende na področju standardizacije in jim sledimo. Uvajanje zahtev standarda ISO 14001 v podjetja za zdaj še ni tako množično, kot se je to zgodilo s standardom ISO 9001. Vzrok je verjetno treba pripisati hitro spreminjajoči se okoljski zakonodaji ter v časih zmotnemu razmišljanju, da je uvedba sistema ravnanja z okoljem nujno povezana z visokimi stroški sanacij okoljskega delovanja podjetij. Kljub temu pa lahko predvidevamo, da se bo to spremenilo z večjo okoljsko osveščenostjo organizacij in

strožjo zakonodajo ter državnimi programi, ki podpirajo uvajanje standardov v podjetja s

subvencioniranjem.

Trenutno je standard ISO 14001 zanimiv za podjetja, katerih proizvodnja je ali bi lahko bila ekološko sporna (kemična industrija, gumarska, usnjarska industrija, industrija ravnanja z odpadki).

9. VPELJAVA STANDARDA ISO 14001 V PODJETJE TOYOTA CENTER    LJUBLJANA D.O.O.

Popolno ime podjetja je TOYOTA CENTER LJUBLJANA (v nadaljevanju TCL), podjetje za prodajo in servisiranje vozil d.o.o., Ljubljana. Ustanovitelj podjetja je TOYOTA ADRIA d.o.o. TCL je največji pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke Toyota v Sloveniji s skupno 75 zaposlenimi. Izvaja dejavnosti prodaje novih in rabljenih motornih vozil, servisiranja in kleparsko-ličarska popravila za vozila znamke Toyota in Lexus. Prodaja obsega 1.500 vozil letno, servis pa 12.000 vozil letno.

Podjetje TCL je vpeljavo standarda ISO 14001 izvedlo pod okriljem Toyota Adria d.o.o., ki je z aktivnostmi za vpeljavo sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 začel konec leta 2007. Sistem vpeljave in delovanja standarda je bil prvič preverjen julija 2008, v prvi polovici septembra je sledilo drugo preverjanje na Japonskem. Končno potrditev certifikata s strani pristojne inštitucije je Toyota Center Adria prejela konec septembra 2008 (Toyota Adria d.o.o.2009f).

TAD je v svojo trgovsko mrežo vpeljala standard ISO 14001 po sistemu verige. Posamezen člen verige predstavlja enega od 47 trgovskih podjetij iz petih držav. Ključnega pomena je ravno dejstvo, da mora celotna veriga, torej vsa Toyotina trgovska podjetja v vseh petih državah, izpolnjevati zahteve standarda ISO 14001. Če eno podjetje ne izpolnjuje zahtev, pade celotna veriga, oziroma celotna Toyotina trgovska mreža izgubi standard ISO 14001. Za pridobitev in ohranitev standarda ISO 14001 je torej pomemben prav vsak člen verige.

V prvi fazi je bilo treba narediti začetni pregled in prepoznati sedemdeset okoljskih dejavnikov, s katerimi se trgovci vsak dan srečujejo in s svojim delom nanje tudi neposredno vplivajo. V nadaljevanju so se člani projektnih skupin seznanili z zakoni o varovanju okolja, ki veljajo v njihovi državi. Na tej osnovi so zaposlenim, ki pri svojem delu uporabljajo različne materiale, kot so olja, maziva, gume in drugo, predstavili niz varovalnih ukrepov in pravil, ki jih morajo upoštevati pri ravnanju z odpadnim materialom. Ključna faza uvajanja standarda v podjetje je bila seznanitev z zahtevami standarda in vzpostavitev potrebne dokumentacije (Toyota Adria d.o.o. 2009).

Na ta način je bil vzpostavljen celovit sistem ravnanja z okoljem, ki se nadzoruje z notranjo in zunanjo presojo standarda. Notranji nadzor poteka dvakrat letno, izvede ga certificirani notranji presojevalec, zunanji nadzor standarda pa enkrat letno akreditirana certifikacijska hiša Lloyd Register (LRQA).

V SKLADU S Toyota Europe okoljevarstveno politiko se TCL obvezuje k prispevku za zeleni planet z:

• Zagotovitvijo spoštovanja do okolja, usklajenosti in timskega dela
• Nenehnimi izboljšavami okoljevarstvenega delovanja v skladu s Toyotino zemeljsko listino
• Vizijo doseganja ničelne emisije skozi življenjsko dobo vozil in njihovih sestavnih delov (Toyota Adria d.o.o. 2009b).

Vsi zaposleni v podjetju TCL se udeležujejo šolanj, ki jih izvaja vodja sistema ravnanja z okoljem. V TCL je poseben poudarek na zavedanju zaposlenih o pravilnem ločevanju odpadkov, varčevanju z vodo in električno energijo ter spoštovanju zahtev standarda ISO 14001. Vsi zaposleni morajo opraviti tudi praktični del ravnanja ob izrednih razmerah (požar, razlitje okolju nevarnih tekočin). Delavci, katerih delo lahko povzroči bistvene vplive na okolje, so deležni pogostejših šolanj, npr. Delavci v mehanični in ličarski delavnici, saj pri njihovem delu nastajajo nevarni odpadki, poleg tega pa je povečana tudi verjetnost delovnih nesreč.

Toyota je napredovala tudi pri razvoju motorjev, ki za svoje delovanje uporabljajo alternativne vire energije. Hibridna tehnologija tako predstavlja eno najpomembnejših razvojnih področij na poti do Toyotinega Ecological Vehicle Assessment System oziroma EcoVAS. Končni cilj Toyote je izdelava okolju popolnoma prijaznega avtomobila, ki v celotni življenjski dobi ne bi povzročal škodljivih emisij (Toyota Adria d.o.o. 2009e; Toyota Adria d.o.o. 2009f).

Celotna filozofija vozila Prius temelji na shranjevanju odvečne energije in minimaliziranju izgub le-te ter na čim manjših emisijah v celotni življenjski dobi vozila. V skladu s tem je 95 odstotkov vozila mogoče reciklirati, 85 odstotkov pa obnoviti. Pri izdelavi vozila se namreč uporablja plastika, pridobljena na rastlinski osnovi, ki pri proizvodnji ustvarja 20 odstotkov manj CO2 kot proizvodnja konvencionalne plastike, pridobljene iz naftnih derivatov.

Okoljevarstvena politika je pri Toyoti del širše vizije trajnostnega razvoja, ki je eden ključnih globalnih vodil za razvoj gospodarstva prihodnosti. ISO 14001 je tako le eden od standardov, ki jih mora celotna trgovska mreža izpolnjevati in vzdrževati.

10. SKLEP

Uvajanje okoljskega standarda ISO 14001 v podjetja prinaša kar nekaj prednosti, ki pa niso vedno takoj vidne. Prednosti so (Strašek, 1998, str.14):

• Manjša poraba energije
• Smotrna uporaba naravnih virov
• Manjši stroški odstranjevanja odpadkov
• Zmanjšano tveganje zaradi nesreč
• Doseganje tržne prepoznavnosti – konkurenčna prednost
• Večji ugled v javnosti
• Večje zanimanje vlagateljev
• Nižje zavarovalne premije
• Izpolnjevanje predpisov in zakonskih določil

Podjetja, ki imajo že nekaj časa uveljavljen sistem ravnanja z okoljem, ugotavljajo, da so se znižali stroški energentov, poraba vode, stroški odstranjevanja odpadkov itd. Postavitev sistema zahteva veliko znanja in včasih tudi angažiranost zunanjih strokovnjakov. Podjetja so zavezana k nenehnemu izboljševanju in preventivi pred onesnaževanjem. Ta dva cilja predstavljata največji potencial pri zniževanju stroškov in povečevanju dobička ob nenehnem varovanju okolja. Ravnanje z okoljem je namreč dolgoročen cilj, je pa hkrati dobra strateška izbira v sedanjem času in še bolj v bodočnosti.

Včasih se nam sicer zdi, da je življenje sredi onesnaženega okolja postalo samoumevno, včasih dvomimo, ali je okoljska problematika res tako pereča, kot nam je predstavljena, vendar si verjetno vsak izmed nas tudi zastavi vprašanje, kje so meje vzdržljivosti in samoobnavljanja našega planeta. Zemlja je verjetno sposobna sama poskrbeti zase, vendar – ali je v to skrb vključen tudi človek?

Naj zaključim z mislijo: »Narava ni problem, problem je človek in njegov odnos do narave«(Anko v Plut 2004, 161).

11. VIRI IN LITERATURA

• Pavlin, Matjaž. 2009. Varnost pri delu in varovanje okolja. Študijsko gradivo.

• www – svetovni splet

• ISO. 2005. Slovenski standard SIST EN ISO 14001. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.

• Pribakovič-Borštnik, Ana, Marjanca Zornik in Tatjana Žagar. 2004. Odgovorno okoljsko ravnanje: Sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana: Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje.

• Vujoševič, Niko. 2006. Vodilo za okoljske standarde ISO 14001 in EMAS: sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana: GV Založba

• Plut, Dušan. 2004. Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21.stoletju. Radovljica: Didakta

• Strašek, Vilijem. 1998: Vodenje podjetja z vidika varovanja okolja v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Ljubljana: Bureau Veritas Quality International Slovenia

• 2009e. Sistem za ocenjevanje vpliva na okolje. Dostopno prek:  (15.december 2009).

• 2009f. Skrb za okolje. Dostopno prek:  (15.december 2009).

• 2009b. Družba Toyota. Dostopno prek:  (15.december 2009)

Slika 6.1: Demingov krog

Vir:

Slika 7.1.: primer certifikata za ISO 14001

Vir: