Argumenti proti smrtni kazni.

• zapornike se lahko izkoristi kot delovno silo

• smrtna kazen pogosto presega stroške dosmrtnega zapora

5. isti zakon, ki obsoja morilce, sam mori druge

6. poboljšanje in ne maščevanje

• kazen naj bo vzgojna
• maščevanje ne sme biti cilj kazni

7. nemoralnost smrtne kazni

• ubijati ni moralno (tudi 5. zapoved)

• smrtna kazen je stvar vseh

8. učinkovitost

• obsojenci so tudi v zaporu pod nadzorom, izolirani iz družbe

9. nepravičnost

• 70% kaznjencev si ne more privoščiti dobrega odvetnika
• diskriminacija

10. mučeništvo

• določeni teroristi bi izgledali kot mučenci

Literatura

• http://pf-lj.kelt.si/docs/krimi/docs/
• Globokar, Roman, Za človeka gre 4, Mohorjeva družba, Celje 2003

Blaž Jemc, 4.b

Izpoved obsojenca

» Obsojen na smrt! (…) Naj počnem karkoli, ta peklenska misel je neprestano prisotna, kakor nekakšna svinčena pošast poleg mene, osamljena in ljubosumna, preganja vsako zabavo, z obrazom ob mojem obrazu. V vseh oblikah se vtihotaplja tja, kamor bi rad pobegnil moj duh, kakor grozljiv refren se meša v vse besede, ki mi jih namenjajo, privija se z mano ob zoprne zaporniške rešetke.

Pravijo, da ti ni nič, da resnično ne trpiš, da je to lahek konec, da je smrt na ta način zares poenostavljena. Ah! Kaj pa je potem ta šesttedenska agonija in ta nemir, ki traja ves dan? Kaj je ta vrsta mučenja, ki se končuje na morišču? (…) In nato, ali muke ne obstajajo, so o tem prepričani? Kdo jim je to povedal? Se govori, da je kdaj kakšna odsekana glava tako krvava spregovorila iz košare, in da je navrgla množici: ,To ne boli'«

Pozverinjenje

»Izvršitev smrtne kazni najbolj škodljivo vpliva na naravo naroda. Pri ljudeh nežnega organizma, obdarjenih s sočutjem in razvitim umom, izvršitev smrtne kazni ustvarja boleč in hud vtis, povzroča bolečino; v njihovi duši vzbuja občutek groze, brezmejno žalost in sočutje (…).

Povsem drugače ta (smrtna kazen) vpliva na neizobraženo, neumno ali zaslepljeno ljudsko množico; zanjo odvzem življenja človeku z izvršitvijo raznih formalnosti predstavlja oder, kjer se bo zabavala in kramljala. (…). Ravnodušnost, pogovori o videzu in zunanjem vedenju obsojenega, surove šale, nagnjenje k škandalu – to je običajno obnašanje množice. (…). Včasih ta kazen izzove velike nerede; to se dogaja še posebej takrat, kadar krvniku ne uspe z enim zamahom odsekati glave in je zato žrtev izpostavljena strašnim mukam.«